Tisti čas je eden izmed pismoukov pristopil k Jezusu in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovóril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega, in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« Ko je Jezus videl, da je pametno odgovóril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Mr 12,28-34
V evangeliju zahvalne nedelje me razvnema zadnja izjava: da si Jezusa "nihče ni drznil še kaj vprašati". Vame je dialog med pismoukom in Jezusom zavrtal vprašanja, zato snamem obrambne maske in v vsej iskrenosti nadaljujem pogovor od tam, kjer sem zaključila.
Tudi jaz se strinjam z vsako tvojo besedo, Gospod. Ne znam pa ljubiti na željo drugega, niti na tvojo ne. Za moje tebi obljubljeno srce se bojuje sovražnik in včasih uspe. Ljubila naj bi svoje bližnje, pa o nekom odkrivam, koliko gorja mi je povzročil. Če bi ga ljubila tako, kot ljubim sebe, mi zanj ostane le gorje! Kje naj najdem to veliko ljubezen do tebe, bližnjega in samega sebe?
(povzeto: Magnificat, november 2024)
Ob zahvalni nedelji naj nam Frančiškova hvalnica stvarstva pomaga odpreti srce za hvaležnost za vse kar smo, kar imamo, kar nas obdaja...
Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov
Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji
in nihče ni vreden tebe imenovati.
Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,
posebno s soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva.
Hvaljen, moj Gospod,
v sestri luni in zvezdah;
ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu,
s katerim ohranjaš svoje stvari.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
v katerem nam noč razsvetljuješ;
lep je in vesel in krepak in močan.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,
zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.
Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.
댓글