Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
Mr 1,29-39
To jutro ravnajo učenci prav po detektivsko. Navsezgodaj, še pred svitom, so na sledi Učitelju. Iz ljubezni? Radovednosti? Navdušenja nad tem, da vse mesto strmi nad njim?
So vedeli, da motijo Boga pri molitvi? "Vsi te iščejo, (Ti pa tukaj zapravljaš čas!)"
Jezus Učitelj, na sledi tvoji jutranji molitvi sem priča Sinovemu srečanju od srca do srca z Očetom. Iz prizora razbiram vrstni red: Na prvem mestu ni poslanstvo. Najprej sem hči ljubljen(k)a. To je moja identiteta in moj Oče hrepeni, da bi najdragocenejše trenutke dneva namenila najinemu srečanju. s tako lahkoto popustim sovražniku, da me spelje na led malikovanja skrbi in opravil? "Moli in delaj." V tem vrstnem redu.
(povzeto: Magnifikat, februar 2024)
Comments