Na predvečer dneva državnosti, na praznik rojstva Janeza Krstnika je bila v cerkvi sv. Martina sveta maša v zahvalo za domovino. Da imamo svojo domovino, svoj jezik ni samoposebi umevno. Generecije naših prednikov je sanjalo, da bi imeli svojo domovino. Pred 33. leti smo jo dobili. Prav je, da bi se tega daru vedno bolj zavedali in se znali znova in znova zahvaljevati Bogu, da imamo na tako lepem koščku sveta svoj dom, svojo domovino Slovenijo. Sveto mašo je daroval g. Janez Turinek. Na koncu svete maše smo zapeli zahvalno pesem in himno.
Kot se spodobi smo se ob rojstnem dnevu naše domovine po sveti maši zadržali pred cerkvijo ob sladkih dobrotah za katere so poskrbeli: ga. Marija, Jaša in Nika. Seveda ni pa manjkala tudi dobra kapljica iz župnijske kleti za nazdraviti naši domovini.
Hvala tudi g. Milanu za vso pomoč pri pripravi postrežbe.
O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: “Tod bodo živeli veseli ljudje!” Ivan Cankar je v svojem delu “Kurent” izrazil to čudovito misel. Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: “Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!” Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!
Ivan Cankar, Kurent
Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo, kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina, naša beseda materna.
A.M. Slomšek
Comments