Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.«
Mt 5,1-12a
V župniji, kjer bivam, praznik Vseh svetih nima več grenkega priokusa dneva mrtvih. Postal je dan, ki ga praznujemo v radostnem upanju in zelo slovesno. Takšno je bilo tudi vzdušje, ko smo se ob nenadni smrti poslavljali od sodelavca naše župnijske skupnosti. "Ne delaj iz smrti tragedije, ker to ni!" (sv. Jožefmarija Escriva)
Kadar sem razbolela, včasih zdrsnem v primerjanje z ljudmi, ki v mojih očeh ne trpijo ali trpijo manj od mene: blagrujem jih in - o ja! - tudi zavidati znam in žalovati za časom, ki ga "izgubljam" v bolečini. Jezus pa mi iz Gore blagrov razodeva, kako zelo se motim.
Blagor ti v sleherni stiski. In še zlasti blagor tebi, ki poznaš veliko bridkost (prim. Raz 7,14).
(povzeto: Magnificat, november 2024)
Comments